Citati avtorja Jan Krmelj

»To bo država, ki presega binarne logike, ki ne pristaja na identiteto, temveč na skupnost, povezano z verjetjem v Dogodek.«

»Ko vstopim v gledališče, vstopim v neko državo. Vstopim v zamejeni teritorij, avtonomno cono, ki deluje kot posledica vnaprej sprejetih dogovorov.«

»Prepustim se moči verjetja, da bi se lahko z neizmerljivostjo fikcije dotaknil nečesa, kar bi lahko bilo realnost.«

»Država je predstava v času, zgodba, ki se konča, a se ne začne.«

»Država je tvoje telo, vsak večer, vsak dan znova.«

»Morda lahko izbriše / izključenost iz pozicij moči, / vraščeno manjvrednost, morda / lahko vsak glas najde mesto zase / v prihodnosti.«

»Ljubezen je skrb, in ne boj / ali krhka spojina zavisti in želje.«

»Obstaja država, / v kateri preživijo / vse moje identitete.«

»Nafta je produkt geološkega naključja.«

»Ni naključje, da je to tudi zgodba dokumentarista, povezanega z naftno industrijo, ruske nevrologinje, razdvojene zaradi vojne, premožne poljske anarhistke, ki se je odpovedala svoji preteklosti, nemškega glasbenika, ki sproti briše lastno glasbo, in danske umetnice, katere performans nehote omogoči vzpon dejanskih skrajnežev.«

»Morda je naključje, da so na razstavi Transparency svoje življenje odprli vpogledu javnosti.«

»Pod plastmi smoga se ob pravem pritisku človeški možgani spremenijo v lucidno silo, ki poskuša razvozlati sedanjost in ki lahko prekine nasilje.«

»V svetu, ki ga nadzorujejo algoritmi in podatkovni sistemi, se lahko prekinitev zgodi le po naključju.«

»Ubesedovanje je točka, na kateri Pasolini pogleda na sedanjost, sedanjost konca 60. let, torej začetkov tega, kar danes poznamo pod imenom kapitalizem. Pogleda na sedanjost kot na nekaj, kar je na neki način že preteklo, in ustvarja mitologijo, neko popolnoma mitološko strukturo iz takratnega trenutka. Ob tem naslavlja fenomene izvora nasilja in to, kako se to nasilje prenaša v vse odnose.«

»Ali mora pesnik za umetnost res trpeti?«

»Žabe kličejo v noč: kličejo druga drugo, z jezikom postajajo skupnost, ki si želi uiti z barja.«

»Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel.«

»Občutek tega, da se svet končuje, je vseprisoten. Bodisi, da gre za medijsko reprezentacijo tega, bodisi za občutek, da si težko predstavljamo prihodnost.«

»lucidno in duhovito metaforo jalovosti človeškega nasilja in razlik, ki bazirajo na neki abstraktni ideologiji ali na družbenih vlogah, ki so nam dodeljene ne glede na našo izbiro«

»Gre za kontemplacijo o ranljivosti, ki si jo je že dalj časa želel raziskati.«